objavi na
pozareport.si

forum

Necenzurirano

Sreda, 29. februar 2012 ob 07:31

Škrabec, posli in Lukašenko. Erjavec pa kot prvi slovenski Henry Kissinger?
2012 Pozareport

Odpri galerijo

Tik pred podpisom Janševe koalicijske pogodbe sem zapisal, da bo Karl Erjavec čisto v redu minister za zunanje zadeve. Nič bat! Če se prav spominjam, sem bil tako rekoč edini novinar, ki je tvegal tovrstno hipotezo. Tisti novinarji, ki se imajo za večje poznavalce zunanje politike, so menili drugače. Češ, Karl Erjavec si obuva prevelike škornje (prejšnjega zunanjega ministra) Samuela Žbogarja.
Narobe. Samuel Žbogar za seboj ni pustil nobenih prevelikih škornjev, tudi komu drugemu jih ne bi, ne samo Karlu Erjavcu. Žbogar je namreč (bil) povprečen servilen zunanjepolitični uradnik (se spomnite afere z washingtonsko depešo!), ki med svojim ministrskim mandatom ni storil čisto nič posebnega. Zadnje leto dni je zunaj iskal predvsem službo zase in menjaval notranjepolitične pozicije. Od premiera Boruta Pahorja je presedlal k predsedniku republike Danilu Türku, nato pa končal na Kosovu kot posebni predstavnik Evropske unije. Poznavalci Kosova in tamkajšnje diplomacije vedo povedati, da predstavnik EU-ja v Prištini ne odloča o ničemer, saj je Kosovo ameriški fevd. Ker je Žbogar v nedavni bizarni "zadnji dražgoški bitki" na strani Milana Kučana, Janeza Stanovnika in predsednika Türka brusil glasilke proti vidno presenečenim Američanom, je njegov položaj na Kosovu temu primerno še slabši.
To je realnost.
Kolegom novinarjem, ki na zunanjega ministra Karla Erjavca gledajo predvsem ideološko, skozi prizmo njegove odločitve, da gre v koalicijo z Janezom Janšo, ne pa Zoranom Jankovićem, pa itak nima smisla dopovedovati, kaj počne zunanji minister Erjavec.
Toda le nekaj dni potem, ko je Karl Erjavec prevzel vodenje Mladike, je sredi Bruslja, v rafiniranem slogu nekdanjega ameriškega državnega sekretarja Henryja Kissingerja, učinkovito poskrbel za slovenske vitalne interese v tujini ter dosegel edino resno zmago slovenske diplomacije v zadnjih nekaj letih.
Brez zajebancije!
Okvir in kontekst zgodbe sta bolj ali manj znana.
Novembra lani je Janez Škrabec, lastnik podjetja Riko, dobil velik posel v Belorusiji. Gre za gradnjo rezidenčnega in poslovnega kompleksa v središču Minska, vključno s hotelom Kempinski. Pogodbe za Riko so vredne okoli 100 milijonov evrov, na beloruski strani pa jih je podpisal tamkajšnji oligarh Jurij Čiž, imenovan tudi "neuradni bankir" razvpitega beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka.
Slovenska javnost je za Škrabčev beloruski kontrakt izvedela šele februarja. Takrat sem Škrabcu za pridobitev posla čestital tudi sam, pa mi je dejal, saj mi že delamo, pogodbo smo podpisali že novembra. Približno poznavajoč zveze Janeza Škrabca v Belorusiji, ki jih gradi že dlje časa, lahko upravičeno sklepam, da je do posla prišel tudi s pomočjo Lukašenka.
To je pač realnost vzhodnega bloka.
Nov beloruski posel Janeza Škrabca pa je časovno sovpadel z najnovejšimi diplomatskimi prizadevanji vrha Evropske unije, da okrepi pritisk na režim taistega Aleksandra Lukašenka, zadnjega velikega evropskega diktatorja, zaradi kršitev človekovih pravic in sistematičnega preganjanja političnih oporečnikov v Belorusiji. Na črnem seznamu nezaželenih ljudi, ki ne bodo več smeli na ozemlje Evropske unije, zamrznili pa naj bi jim tudi premoženje znotraj EU, se je poleg 19 beloruskih sodnikov in dveh visokih policijskih funkcionarjev znašel tudi Škrabčev najnovejši poslovni kompanjon – Jurij Čiž.
Nastala je hudo "nerodna" situacija. Če beloruski oligarh ne bi smel več v Evropo, bi posel z Janezom Škrabcem utegnil pasti v vodo.
Hkrati so se pojavile informacije, da naj bi oligarha Jurija Čiža na črni seznam Evropske unije postavile Francija in Poljska, potem ko so francoska in poljska podjetja izgubila omenjeni posel, ki ga je pridobil Janez Škrabec.
Potem sledi vrhunsko presenečenje. Na ponedeljkovem srečanju zunanjih ministrov evropskih držav v Bruslju, kjer se je v diplomatski areni prvič pojavil tudi fenomen Erjavec, slovenska diplomacija doseže (vsaj začasno) pomilostitev Jurija Čiža, ki na Erjavčevo zahtevo z vetom pade ven iz črnega seznama. Erjavec to doseže s formulo, da bo Slovenija podprla seznam, če bodo na njem tudi drugi gospodarstveniki, ne samo Jurij Čiž, razpravo v Bruslju pa oceni kot "pestro in naporno." Zunanji ministri bodo o sankcijah zoper režim Aleksandra Lukašenka sicer ponovno razpravljali prihodnji mesec.
Doma v Sloveniji se oglasi opozicija. Roman Jakič, poslanec Jankovićeve Pozitivne Slovenije in predsednik parlamentarnega odbora za evropske zadeve, ob tem zažuga Erjavcu, ker se, tako Jakić, s kršitvami človekovih pravic ne sme trgovati. Se strinjam, toda vprašajmo Jakiča, kjer je bil takrat, ko so brez plačila ostajali delavci (podzivajalci) v Stožicah. Če me spomin ne vara, je bil Roman Jakič, takrat še direktor javnega zavoda Šport Ljubljana (Stožice), tiho kot (Jankovićeva) miška. Hja, seveda, lažje in praviloma precej bolj oportuno se je boriti za človekove pravice v Belorusiji, kot pa proti svojemu šefu v Ljubljani.
Pretirano glasna pa opozicija tudi ni. Spet razumljivo. Zveze Janeza Škrabca med slovensko politično levico so namreč precej močnejše in vplivnejše, kot so njegove zveze med slovensko desnico.
Torej. Naj mi cenjeni zunanjepolitični komentatorji naštejejo vsaj še eno otipljivo poosamosvojitveno zmago slovenske diplomacije (arbitražni sporazum s Hrvaško je stvar Boruta Pahorja, ne Samuela Žbogarja), kjer smo na zunanjepolitičnem prizorišču izničili interese velikih Poljakov in Francozov ter eklatantno poskrbeli za "naše". Je skoraj ni, in to so facti bruti (oh, ja, da ne pozabimo, vmes je Karla Erjavca po telefonu poklicala tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton). Do takrat pa lahko novejša leta slovenske diplomacije mirno štejemo kar od Karla Erjavca naprej ...
 
P.S. "Uzbekistanski vodja Amir Timur, ki je vladal v 14. stoletju, je rekel, da je najpomembnejša vloga države, da pride trgovec iz Samarkanda v Carigrad pravočasno in varno. Menim, da je s tem povedal, kakšna je glavna funkcija države."
(izjava Janeza Škrabca za Slovensko tiskovno agencijo o vlogi diplomacije).
 

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
karl erjavec Samuela Žbogarja Boruta Pahorja Danilu Türku Milana Kučana Janeza Stanovnika Janezom Janšo Zoranom Jankovićem Henryja Kissingerja janez škrabec Jurij Čiž Aleksandra Lukašenka roman jakič Hillary Clinton

objavi na pozareport.si

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Škrabec, posli in Lukašenko. Erjavec pa kot prvi slovenski Henry Kissinger?