objavi na
pozareport.si

forum

Necenzurirano

Četrtek, 31. maj 2012 ob 11:21

Jutri kongres
2012 Pozareport

Odpri galerijo

Ko je daljnega oktobra 2005 Jelko Kacin postal predsednik LDS, sta s pokojnim Nikom Kavčičem že nekaj dni pred kongresom imela po vojaško natančno poskenirane in preštete vse delegate. Presenečenj in naključij ni smelo biti, za Kacina je na terenu lobiral celo novinar Aleksander, Lucu, nekaj izpostavljenih ljudi iz predvolilne kampanje, s Kavčičevem na čelu, je Kacin povabil tudi v Bruselj, njihove potne stroške pa je pokril iz proračuna evropskega poslanca.
Na kongresu je Kacin dobil 220 glasov, Ivo Vajgl (ki sta ga takrat podpirala tedanji predsednik republike Janez Drnovšek in premier ter aktualni šef LDS Tone Rop) 133 glasov, outsider Jožef Školč pa 45 glasov. Drnovšek je prizorišče kongresa zapustil relativno hitro, Tone Rop pa - hudo jezno - takoj potem, ko je bil izvoljen Kacin.
Med Socialnimi demokrati je tokrat drugače. Čeprav so se tudi takrat za predsednika stranke potegovali trije eldeesovci, medijsko med seboj še zdaleč niso tako grobo obračunavali, kar te dni, denimo, počne eden od kandidatov za presednika SD Igor Lukšič z Borutom Pahorjem. Na trenutke se je zdelo, da je med vodilnimi SD-jevci izbruhnila državljanska vojna, Lukšič pa je že dajal vtis velikega zmagovalca.
Toda nekaj dni pred kongresom se je stvar obrnila na glavo. Prav zaradi hudih grobih napadov na Pahorja je Lukšič začel izgubljati podporo, zgodil se je famozni kontraučinek, celo med starešim delom članstva, čeprav ni dvoma, da je (bil) Lukšič izbranec in kandidat stare levice, stricev iz ozadja, če hočete. Preobrat v javnem mnenju stranke je menda nastopil po sobotnem maratonu v Radencih, kjer je Pahor tekel in tekel, na cilju pa vrgel medijsko kost glede jesenske kandidature za predsednika države, Lukšič pa je ga v večernih poročilih znova hudo napadel, pravzaprav brez prave potrebe.
Sicer pa se je zaupanje v Igorja Lukšiča začelo krhati že takrat, ko je samozavestno napovedal, kako bo na na sobotnem kongresu v Kočevju dobil 80 odstotkov glasov?!
Po drugi strani se pojavlja teorija, da Lukšiču podpora hitro pada zato, ker naj bi se ga odrekla stara levica, ki naj bi že pogruntala, da Lukšič nima več možnosti za zmago.
No, ta teza bi lahko bila tudi spin insajderskega kroga okoli (drugega kandidata) Patricka Vlačiča, ki mu med finišem predvolilne kampanje pomagal njegov prijatelj in zaupnik Sebastjan Jeretič.
Patrick Vlačič sicer ni tema pogovorov o zmagi, kaj šele o novem vetru znotraj. Nenazadnje, Vlačiča in Lukšiča je praktično ustvaril Pahor, ne eden ne drugi pa se nista razvila v politične prvoligaše. Vlačiču je stranka za to dala več kot dovolj priložnosti, pa tudi kot ministru mu ni šlo. Pravijo, da je bil kot mnister popolnoma nesamostojen, Pahorja pa naj bi spraševal tudi takšne malenkosti, kot je postavitev semaforja v Murski Soboti. Patrick Vlačič je na štartu ministrske kariere tudi popolnoma zgrešič svoj imidž. Namesto trdega dela se je oprijel estradnic tipa Maša Medik ali Tina Gaberl, rolk in belih hudijev. Kot bi podoživljal mladost glasbenika, vmes pa ni opazil, da so se časi temeljito spremenili. Ker imidža ni mogoče popraviti čez noč, najvekčrat sploh ne, Vlačič se danes deluje nekredibilno. Na koncu je povsem razočaral tudi Pahorja.
Lukšič, po drugi strani, je sposoben lucidne analize, vendar za nazaj. Zagotovo pa ni liderski tio človeka, ki bi lahko samostojno vodil srednje veliko poliitčno stranko.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Nikom Kavčičem Aleksander, Lucu Janez Drnovšek Tone Rop Igor Lukšič Borutom Pahorjem Patricka Vlačiča Sebastjan Jeretič

objavi na pozareport.si

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Jutri kongres