objavi na
pozareport.si

forum

Mediji

Sreda, 17. oktober 2012 ob 07:11

Bodimo realni. Romane Dobnikar Šeruga ni odnesel Rode, ampak slab časopis!
Časniku Delo prodana naklada strmoglavo pada deset odstotkov na leto, tega pa logično ne more preživeti noben direktor ali odgovorni urednik tiskanega medija
2012 Pozareport

Odpri galerijo

Včerajšnja zamenjava odgovorne urednice časopisa Delo Romane Dobnikar Šeruga se je zgodila po že znanem in preverjenem scenariju nedavne zamenjave predsednika uprave Dela Jurija Giacomellija. Zjutraj so se na izredni seji sestali nadzorniki Dela in začasna šefica uprave Marjeta Zevnik (ki v stavbo Dela sicer praviloma prihaja ob sredah), poklicali odgovorno urednico in ji odločno naročili, naj "sporazumno" odstopi. Romana Dobnikar Šeruga je pristala, sprejela novo delovno mesto "komentatorke", kasneje pa na sestanku z vodilnimi uredniki priznala, da je šlo za odstavitev, saj drugih možnosti kot odstop(iti) tudi ni imela.
Potem je pred člane nadzornega sveta Dela stopil odgovorni urednik Slovenskih novic Bojan Budja in "dobil" nalogo, naj začasno, najkasneje do 31. marca, poleg Novic prevzame tudi uredniško vodenje časopisa Delo.
Skorajšnji odhod Romane Dobnikar Šeruga je bil pričakovan, po zamenjavi Giacomellija je bilo to pravzaprav samo še vprašanje (nekaj) dni. Prav tako je bilo pričakovano (začasno) imenovanje Bojana Budje. Pa ne zgolj zato, ker smo oboje dokaj natančno napovedali na našem portalu, ampak zato, ker je to edino logično in razumljivo.
Romana Dobnikar Šeruga pač ni odletela zaradi razvpite afere s kardinalom Francem Rodetom in njegovim nesojenim sinom Petrom Stelzerjem, čeprav je znano pisanje Dela v tej zadevi njen odhod precej dramatiziralo in spolitiziralo.
Mimogrede, po naših informacijah so lastniki Dela (Pivovarna Laško) Romani Dobnikar Šeruga po epilogu afere "kardinal Rode in Peter Stelzer" dali čas za razmislek in odstop (kar naj bi omogočilo tudi bolj dostojanstveni razplet za Delo), vendar ona tega ni razumela in trmasto vztrajala na stolčku odgovorne urednice, ob večinski podpori uredniškega kadra. Ker do torka zjutraj ni odstopila (v ponedeljek zvečer jo je menda "še poslednjič" poklical eden od članov nadzornega sveta), so jo bili pač primorani odstaviti.
Romana Dobnikar Šeruga je morala oditi predvsem zaradi strahovitega padanja (padca) prodane naklade časopisa Delo. Številke so tukaj res neusmiljene. Po uradnih podatkih Slovenske oglaševalske zbornice je med "mandatom" Jurija Giacomellija in Romane Dobnikar Šeruga, od januarja 2010 pa do njune zamenjave, prodana naklada Dela upadla za dobrih 18 odstotkov! Če so januarja 2010 še prodali 52.700 izvodov Dela, so jih junija letos prodali le še 44.036 izvodov. Trenutno jih menda prodajajo že manj kot 40 tisoč. Takšnega strmega padca naklade pa ne more karierno preživeti noben direktor tiskanega medija, kaj šele odgovorni urednik, v tem primeru odgovorna urednica. Če se bo namreč padanje naklade Dela nadaljevalo s takšnim tempom, bo Delo v dveh, najkasneje treh letih, tako pač je, strmoglavilo na prodano naklado blizu 20 tisoč izvodov!
Treba je namreč vedeti, da se znotraj zdajšnje prodane naklade Dela "skriva" tudi več tisoč izvodov tako imenovane "umetne naklade". To so naročniški izvodi časopisa, celotni paketi, ki jih imajo po "defaultu" naročenih v velikih državnih podjetjih ter javni upravi, vendar lahko kmalu pričakujemo množične odpovedi takšnih naročnin. Zaradi krize in varčevalnih ukrepov, pa tudi logike bralne ekonomije. Znotraj največjih francoskih ali nemških korporacij nimajo niti slučajno naročenih na tisoče in tisoče izvodov Le Monda ali Frankfurter Allgemaine Zeitunga, da bi jih med delovnim časom brali njihovi uslužbenci.
Zato je bila zamenjava Jurija Giacomellija in Romane Dobnikar Šeruga ne samo pričakovana in logična, ampak tudi edino možno, resno ter odgovorno dejanje lastnikov časopisne hiše Delo. Če novinarski aktiv Dela, sodeč po stališčih, ki so jih sprejeli in podpisali po zamenjavi odgovorne urednice (stališče vodstva aktiva objavljamo v nadajevanju članka), tega ni vidi, je to žal samo odraz (realsocialističnega) stanja duha v Delovi hiši.
Lahko pa se tudi cinično vprašamo, kakšna je to analitična sposobnost "možganskega trusta" Delove novinarske srenje, če jih je, spet sodeč po pisanju aktiva, zamenjava odgovorne urednice presenetila?! Da bo Romana Dobnikar Šeruga "padla", je po prej navedenih prodajnih številkah in zadnji poslovni bilanci Dela moralo biti jasno vsakomur, ki se, hm, vsaj malo spozna na medijski biznis.
Preseneča tudi začudenje vodstva aktiva novinarjev Dela, ki kakor protestirajo zaradi začasne postavitve Bojana Budje, kot nekoga iz Slovenskih novic, na čelo časopisa Delo. Imenovanje Bojana Budje, čeprav samo začasno, je spet edina logična, pričakovana in možna odločitev lastnikov Dela. Slovenske novice, do katerih imajo novinarji Dela praviloma slabšalni odnos, so danes edini (še) uspešni produkt časopisne hiše Delo ter že vsa ta leta nazaj stoično in čisto dobesedno vzdržujejo celotno Delo na pozitivni nuli ali minimalnih izgubah. Povedano drugače, prodani izvodi Slovenskih novic dajejo denar za plače in režejo kruh Dejanu Karbi, Janezu Markešu in drugim vrlim novnarjem Dela. Novinarji Slovenskih novic, čeprav zdaj tudi Novicam vidno pada naklada, praviloma delajo in pišejo več kot novinarji Dela, tradicionalni odnos novinarjev Dela do novinarjev Slovenskih novic pa je bizarna mešanica slovensko-žurnalistične privoščljivosti in profesionalne inferiornosti.
Medklic. V tistih letih, ko sem tudi sam delal na Slovenskih novicah in urejeval prilogo Bulvar, sem se lahko na lastne oči praktično prepričal, da je v Slovenskih novicah dejansko veliko več raziskovalnega novinarstva kot v časniku Delu, in nekdanji legendarni odgovornih urednik Slovenskih novic Marjan Bauer mi je večkrat zmagoslavno dejal, da bi "midva zlahka šla gor in postavila Delo, boljše kot oni (takrat je bil odgovorni urednik Dela še Darijan Košir), uredniki Dela pa obratno ne bi nikoli znali narediti Slovenskih novic. Če bi delali oni, Slovenske novice sploh ne bi izšle," je bil ciničen Marjan Bauer. Nenazadnje, Romana Dobnikar Šeruga je bila pred prihodom na čelo Delo "samo" urednica Nedela:
Začasno imenovanje Bojana Budje je edino pravilno tudi zato, ker časopis Delo nujno potrebuje uredniško, pa tudi novinarsko energijo "od zunaj". To je eksistenčna odločitev lastnikov, samo tako lahko "vsaj delno" morda zaustavijo padanje naklade, ki uredniško-novinarskega kolektiva očitno sploh ne skrbi in moti, čeprav sporočajo, ko so "globoko zaskrbljeni". Kot bi živeli na luni. Po nojevsko nočejo videti in vedeti, kako "delajo" vedno slabši časopis.
Pri čemer je potrebno poudariti, da danes v tujini časopisom naklade padajo 2-3 odstotke letno, medtem ko prodane Dela, pa tudi Dnevnika in Večera, drsijo celo po 10 odstotkov na leto! Naklada Dnevnika je lani sicer upadla "samo" za 6 odstotkov. Torej bistveno več kot primerljivim časopisom v tujini. In to je tisto, kar bi urednike in novinarje Dela moralo zares globoko skrbeti.
Sicer pa, kdo sploh pa naj bi prišel namesto Romane Dobnikar Šeruga?! Njena namestnica Mateja Babič, ki je pred nedavnim s katastrofalno uredniško politiko v rekordnem času pokopala Delov tednik Mag?
Pravi razlogi padaja naklade Dela, so - poleg razumljivega spleta in dinamike 24-urnega newsa, ko neprilagojeni časopisi naslednji dan hočeš-nočeš prodajo le še stare novice - bolj ali manj znani, eden (naj)večjih problemov za časopis Delo pa je zanesljivo njegova močno načeta verodostojnost in kredibilnost. Stvar je sicer razmeroma preprosta. Dokler uredniki Dela, denimo, ne bodo "psihofizično" sposobni na prvi strani objaviti fotografije napačnega parkiranja avtomobila Milana Kučana, bodo pa evforično pisali o "prometnem prekršku" šoferja ministra za notranje zadeve Vinka Gorenaka, bo verodostojnost in kredibilnost Dela mučno trpela, naklada pa bo padala in padala ...
Včeraj ob polnoči se je iztekel tudi javni razpis za novega predsednika uprave Dela. Prijavilo se je kar devet kandidatov, med njimi, vsaj po dosedanjih informacijah, so Ladeja Godina Košir, direktorica trženja na Delu in po novem zasebna partnerica prejšnjega šefa uprave Dela Jurija Giacomellija, Darijan Košir, že prej omenjeni nekdanji odgovorni urednik Dela ter bivši direktor vladnega urada za komuniciranje v času vlade Boruta Pahorja, Marjan Novak, direktor založniškega podjetja Medijski partner, Branko Pavlin, nekdanji predsednik uprave Dnevnika, in Aleksander Bratina, eden od direktorjev na Dnevniku, sicer pa nekdanji uslužbenec Dela. Imena preostalih štirih kandidatov in kandidatk še niso znana.
Točno na dan zamenjave odgovorne urednice Dela Romane Dobnikar Šeruga je odvetnica kardinala Rodeta Nina Zidar Klemenčič sporočila, da je Rode zoper Delo in novinarja Dejana Karbo vložil odškodninsko tožbo. Rode zahteva 30 tisoč evrov odškodnine, ki naj bi jo podaril v dobrodelne namene.
 
PRIKAZ NASPROTNIH DEJSTEV
Spoštovani urednik,
v članku: "Bodimo realni. Romane Dobnikar Šeruga ni odnesel Rode, ampak slab časopis!" kot argument za nedavni zamenjavi  odgovorne urednice Dela Romane Dobnikar Šeruga in pred tem tudi mene na mestu predsednika uprave Dela, d. d., izpostavljate poslovne rezultate in se v nadaljevanju opirate predvsem na podatke o padajoči nakladi časnika Delo. Izpostavljam, da so podatki netočni in zavajajoči, zato vas prosim, da nemudoma objavite prikaz nasprotnih dejstev v katerem navajam ustrezne podatke in jih umeščam v smiseln kontekst.
Prodana naklada časnika Delo je v letih 2010 – 2012 upadala počasneje od ključnih tekmecev na trgu. Celoten slovenski časopisni trg pa je bil še zlasti v tem obdobju pod udarom gospodarske krize, ki je še zaostrila svetovni trend. Če je tako Delu kot Slovenskim novicam naklada ob mojem prihodu v družbo konec leta 2009 upadala hitreje od tekmecev, je bilo to v letu 2012 ravno obratno. Družba je spet pridobivala tržni delež, Slovenske novice pa so ostajale potrjen prodajni zmagovalec v času gospodarske krize. Da se je naklada Dela zniževala za 10 odstotkov na leto, preprosto ne drži, se je pa to zgodilo nekaterim drugim tiskanim medijem v zadnjem obdobju. To lahko skupaj z bralci preverite v javno dostopnih rezultatih Revizije prodanih naklad (RPN), ki poteka v Okviru Oglaševalske zbornice Slovenije in ker gre za edine javne podatke te vrste, domnevam, da se v članku tudi sami sklicujete prav nanje.
Po vsebinskem in likovnem preoblikovanju Dela pred približno letom dni in ob vlaganjih v razvoj digitalnih izdaj je njegova branost tako po Nacionalni raziskavi branosti (NRB) in raziskavi TGI za tiskano izdajo kot po MOSS-u za internetno izdajo naraščala. Aktualni rezultati zadnje NRB julija letos namreč kažejo, da se je edinole Delu branost povečala in sicer za skoraj 5 odstotkov, medtem ko je večini tekmecev v enakem obdobju strmo upadla.
Kot predsednik uprave Dela sem imel jasno odgovornost za uspešnost družbe kot celote in za zagotavljanje njene prihodnosti. Zato poudarjam, da je družba v celotnem obdobju svojega delovanja izvajala korenito preobrazbo in intenzivno vlagala v nova znanja in digitalne vsebine. Temeljito je preoblikovala celoten portfelj medijskih blagovnih znamk, razvila in preobrazila pol ducata aktivnih internetnih izdaj, med njimi tudi najhitreje rastoče Slovenskenovice.si, uvedla na trg več novih edicij in okrepila obstoječe, med njimi izpostavljam zlasti Nedeljske novice. Temeljito smo preobrazili trženje naklad in oglasno trženje in uvedli nove oglasne segmente. Na področju tiska in distribucije smo s pridobivanjem novih klientov vzdrževali polno zasedenost kapacitet in ves čas izboljševali dobičkonosnost obeh dejavnosti. Zaradi vsega naštetega smo uspešneje zadrževali prihodke in ustvarjali nove ter bolje kljubovali krizi od tekmecev. Ob tem pa smo izvajali temeljito reorganizacijo in zagotovili prenovo informacijske podpore, kar je ustalilo delovanje poslovnih procesov in njihovo predvidljivost. 
Medtem je družba ves čas poslovala tekoče pozitivno, ohranjala denarni tok in njegov približek, kazalnik EBITDA, in je v tem, skoraj triletnem obdobju (2010-2012) uspela odplačati četrtino celotnega dolga, ki je bil svojevrstna dediščina kvarnega obdobja vodenja družbe pred tem. Prav ob polletju 2012 smo poročali, da je družba dosegala boljše rezultate kot leto poprej, kar smo že sporočili javnosti neposredno po redni skupščini in seji nadzornega sveta 28. avgusta letos, zato vam kot sestavni del tega Prikaza to sporočilo za javnost spodaj ponovno pripenjam.
Taka družba je ponovno uživala pred časom skrhani ugled med bralci, oglaševalci in drugimi deležniki, med katerimi posebej izpostavljam upnike - banke - in potencialne investitorje. Prav verodostojnost temeljitega preobrazbenega procesa je namreč dosledno naletela na odobravanje vseh potencialnih kupcev Dela, ki pa kasneje svoje prave priložnosti očitno niso dobili.
Na dlani je, torej, da je bila družba Delo sposobna preiti dvojno tranzicijo: tisto, ki jo narekuje huda gospodarska kriza, in ono, ki jo prinaša digitalizacija, ki je temeljna tehnološka sprememba za celotno medijsko dejavnost in terja večletno sistematično preobrazbo ter sprotno učenje in prilagajanje. Medijska hiša, ki ne uživa zadostne lastniške podpore taki preobrazbi, le težko zmore naprej. Četudi jo je podprla velika večina zaposlenih na Delu, ki so v preobrazbi aktivno sodelovali in si celo prostovoljno znižali plače v razumevanju razmer in veri, da bo tokrat le drugače.
Prepričan sem, da bodo ta dejstva bralcem vašega medija omogočala bolj podroben vpogled v razmere na Delu, o katerih poročate, še zlasti pa, da bodo lažje vrednotili vse, kar sledi.
Lep pozdrav,
Jurij Giacomelli
svetovalec uprave
Delo, d. d.

Sorodne vsebine

Galerija slik

Teme
Romane Dobnikar Šeruga Jurija Giacomellija Marjeta Zevnik Bojan Budja Francem Rodetom Petrom Stelzerjem Dejanu Karbi Janezu Markešu Darijan Košir Mateja Babič Milana Kučana Vinka Gorenaka Ladeja Godina Košir Boruta Pahorja Marjan Novak Branko Pavlin Aleksander Bratina Nina Zidar Klemenčič

objavi na pozareport.si

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Bodimo realni. Romane Dobnikar Šeruga ni odnesel Rode, ampak slab časopis!